Kriza v Sloveniji ne bo blažja kot drugod

Podatki o padcu izvoznega povpraševanja, naročil in gospodarske aktivnosti ter o večjem številu iskalcev zaposlitve so izničili upanje, da bo gospodarska kriza v Sloveniji blažja kot drugod. To v januarski številki publikacije Gospodarska gibanja ugotavlja Ekonomski inštitut ljubljanske pravne fakultete (EIPF).

Trošenje in izvoz se pospešeno krčita
Trošenje se je konec leta že pospešeno krčilo. Upadanje skupnega trošenja, ki je do oktobra pojemalo postopno, je novembra začelo diktirati zmanjševanje izvoznega povpraševanja, le materialno trošenje je obdržalo poletno dinamiko, ugotavljajo na EIPF. Ankete kažejo, da se je pešanje povpraševanja letos še pospešilo. Izvoz se je konec leta pospešeno zmanjševal in prispeval k trgovinskemu primanjkljaju, ki je lani presegel tri milijarde evrov oz. devet odstotkov bruto domačega proizvoda.

Pričakovanja še slabša od dejanskih naročil
Pričakovanja tako v Sloveniji kot v Evropski uniji so še slabša od dejanskih gibanj naročil, produkcije in zalog dokončanih izdelkov. Krčenje produkcije ob kopičenju zalog dokončanih izdelkov nekoliko zaostaja za krčenjem naročil. Industrijska proizvodnja hitro upada: konec leta se je v negativno območje premaknila tudi industrijska proizvodnja. Prelom je nastopil tudi v gradbeništvu in trgovini, posebej v trgovini z avtomobili.

Kriza se prenaša na trg dela
Kriza v proizvodnji se po ugotovitvah ekonomistov EIPF naglo prenaša tudi na trg dela – število iskalcev zaposlitve hitro narašča, možnosti najti zaposlitev pa se krčijo še hitreje. Umirjanje inflacije v Sloveniji se nadaljuje. Življenjski stroški so se tudi januarja znižali – medtem ko se je blago pocenilo, so se storitve podražile; medletna dinamika pri obeh se je zmanjšala. Povprečne bruto in neto plače so se novembra lani močno okrepile, a rast ni dosegla običajnega novembrskega povečanja. Podatki o bruto plači na plačano uro ne potrjujejo novembrske spremembe k umirjanju dolgoročnejše dinamike plač.

Najmanj so opešali neposredni davki
Dinamika javnofinančnih prihodkov se je zmanjševala že od septembra, januarsko znižanje je bilo močnejše od sezonskega; še najmanj so opešali neposredni davki, ugotavlja EIPF. Dinamika DDV je glavni krivec za veliko znižanje javnofinančnih prihodkov. Januarja so upadli za 14,6 odstotka. Hitro pešanje domačega trošenja je namreč glavni razlog za padanje donosa od DDV in dejavnik poslabševanja javnofinančnih prihodkov, ugotavljajo Gospodarska gibanja.

Neto finančna pozicija boljša
Decembra se je izboljšala neto finančna pozicija podjetij in prebivalstva; padanje ravni kreditov je zastalo, okrepili so se depoziti prebivalstva in nefinančnega sektorja. Obrestne mere na medbančnem trgu so sledile znižanju obrestne mere Evropske centralne banke, medtem ko so se obresti za depozite in kredite prebivalstvu “le rahlo znižale”. Blede slike gospodarskih odnosov s tujino po navedbah publikacije EIPF ne spreminja popravek podatkov o uvozu storitev v tretjem četrtletju in posledično manjši primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance. Ta je v enajstih mesecih lani dosegel 1,83 milijarde evrov.

Neto zunanji dolg v štirih letih desetkrat večji
Slednje po mnenju avtorjev Gospodarskih gibanj potrjujejo tudi podatki o povečanju zadolžitve Slovenije. Neto zunanji dolg je konec novembra lani znašal 8,52 milijarde evrov, še konec leta 2004 je imela Slovenija presežek v višini 882 milijonov evrov.