Kako prehiteti Google

Hipoteza, ki sta jo pred trinajstimi leti prvič preizkusila doktorja računalniških znanosti in snovalca Googla, v temelju očitno ni zastarala. Dober iskalnik naj bi znal ne le šteti pogostost pojavljanja nekega iskalnega niza na spletni strani, ampak bi moral znati hkrati analizirati odnose med spletnimi stranmi, da bi temeljito vzpostavil red v poplavi podatkov na spletu.

Algoritem, ki to omogoča, je Google kasneje celo patentiral, sadove takšnih inovacij pa so uporabniki bogato nagradili. Podjetje je danes spletni gigant tako po številu zaposlenih, dobičku kot po tržnem deležu, ki daleč prekaša tekmece.

Toda kljub veliki prednosti nekateri menijo, da še obstaja manevrski prostor za spodoben boj. Tisti, ki bi lahko izzval velikana, bo moral najprej ponuditi bolj inteligenten način iskanja oziroma razvrščanja zadetkov. Zaenkrat v Googlovi senci ostajajo številni novonastali projekti, takšni, ki skušajo iskanje pretvoriti v niz vprašanj in odgovorov (iskalnik Start), do iskalnikov, ki skušajo bolj natančno zadeti in povzeti vsebino iskanih strani – denimo iskalnik Cuil. Četudi se slednji hvali z najobsežnejšim popisom spletnih strani, smo na koncu uporabniki tisti, ki podpremo ali pokopljemo takšen projekt. Statistični kazalniki pokažejo, da je Cuil zgodaj trčil ob podobno oviro kot pred njim nekateri pozabljeni iskalniki (altavista, lycos) ali pa takšni, ki kljub dobremu kapitalskemu zaledju ne dosegajo niti polovice googlove tržne pogače (Microsoftov Live, Yahoo).

In kje naj bi se skrival recept za uspeh? Google je dokazal, da uporabniki pozdravljajo preprost, zmogljiv, minimalistično oblikovan grafični vmesnik z občutkom za diskretno umeščanje oglasov – recept, ki ga v zadnjih letih prevzemajo tudi največja podjetja informacijske tehnologije in ki močno spominja na brezglavo posnemanje Applovih predvajalnikov med izdelovalci zabavne elektronike. Kritiki so z vsako dodatno milijardo dolarjev, ki zaradi širitve aktivnosti na novo spolzi v žep spletnemu gigantu, glasnejši in odkrito navijajo za spodobno alternativo. Če je »iskanje« boljšega iskalnika zaenkrat misija nemogoče, je morda potrebno spremeniti le vizir; alternativa je nemara že dolgo pred našimi očmi in nam celo dopušča, da jo sooblikujemo – projekt Wikipedija je več kot enciklopedija, je tudi zmogljiv iskalnik.